-
1 weather
['weƟə] 1. noun(conditions in the atmosphere, especially as regards heat or cold, wind, rain, snow etc: The weather is too hot for me; stormy weather; ( also adjective) a weather chart/report, the weather forecast.) vreme2. verb1) (to affect or be affected by exposure to the air, resulting in drying, change of colour, shape etc: The wind and sea have weathered the rocks quite smooth.) biti pod vplivom vremena2) (to survive safely: The ship weathered the storm although she was badly damaged.) srečno prebroditi•- weathercock
- weathervane
- weatherperson
- make heavy weather of
- under the weather* * *I [wéðə]1.nounvreme; vremenske, atmosferske razmere; nautical vetrovna stran; stran ladje, ki je obrnjena proti vetru; (često plural) menjave (v življenju, sreči itd.); nevihta, grdo vrema, mraz, mokrotain the weather — na prostem, izpostavljen vremenskim razmeramheavy weather nautical vreme z razburkanim morjemqueen's weather — sončno, lepo vremeabove the weather figuratively zelo visoko (o letalu); colloquially streznjen; ki se ne počuti več slabounder the weather colloquially figuratively slabo se počuteč, American brez denarja, "suh"; rahlo vinjen v "rožicah"to keep one's weather eye open figuratively paziti se, oprezovati, imeti dobro odprte očito make heavy weather of s.th. figuratively najti (videti) težave pri čem, preveč se truditi s čim;2.adjectivevremenski; nautical obrnjen proti vetru; ki je na vetrovni straniII [wéðə]1.transitive verbizpostaviti vremenu; (pre)vetriti, zračiti, izsušiti; geology drobiti, rušiti, uničevati (pod vplivom vremena); nautical obiti, iti okrog vetrovne smeri; vzdržati, prestati nevihto; figuratively srečno prebroditi ( one's difficulties — svoje težave);2.intransitive verb geologyrazpasti; prepereti; razpadati, drobiti se (zaradi vremenskih razmer); obrabiti se; dobiti patinoweather through colloquially prebiti se, poceni jo odnestito weather (up)on s.o. figuratively izkoriščati, izrabljati koga
См. также в других словарях:
lép — a m (ẹ̑) star. lepilo: lep je dobro držal; namazati z lepom; ujel se je kot mušica na lep a o tudi ó prid., lépši (ẹ̑ ẹ) 1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti, ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
o — predl., z mestnikom 1. za izražanje vsebine predmeta govornega, miselnega, pisnega obravnavanja a) pri glagolih: govoriti, poročati, pričati, razpravljati o kom ali čem; o tem dogodku je vztrajno molčal; pela je o ljubezni; si kaj slišal o bratu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bráti — bêrem nedov., tudi beró; brál (á é) 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ob — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ób (ọ̑) 1. za izražanje premikanja v položaj, da pride a) do dotika s čim ovirajočim: spotakniti se, zadeti ob kamen; udariti s pestjo ob mizo; zadeti ob podboj; treščiti, vreči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škóda — 1 e ž (ọ) 1. kar nastane kot posledica zmanjšanja količine, kakovosti, vrednosti kake dobrine: oceniti, popraviti škodo; prizadeti komu škodo; na avtomobilu je za več tisoč dinarjev škode / delati, povzročati škodo; od tega ima le škodo, koristi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕgati — am stil. tŕžem nedov. (ŕ ȓ) 1. s sunkovitimi potegi, vlečenjem delati iz česa dva ali več delov: trgati nit, papir; trgati razvaljano testo; trgati na koščke; trgati volno v kosme; trgati tkanino podolgem; trgati in striči / trgati šive, vezi;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadržáti — ím dov. (á í) 1. s prijemom ohraniti v določenem položaju, na določenem mestu: hotel je planiti pokonci, ko ga je zadržala trda roka; zadržal ga je, da ni omahnil v prepad / zadržal je konja, da sem stopil na voz; zadržal je psa, da ni planil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
